Ključna beseda: pesniški prvenec

»… toliko je bridkosti na svetu / toliko trpkosti in nepotešljivega hrepenenja / da moraš preprosto moraš / občudovati zadnji javorov list ki se še drži na veji«

»iz drobcev te sestavljam, pesem / iz drobcev me sestavljaš, pesem / sama ljubezen je to / in jaz ne morem nič«

»Je potemtakem nemara poezija tista zadnja, še edina preostala oblika vzpostavljanja odnosov med nami in stvarmi v vesolju, ki nam pomaga in nam bo pomagala preživeti?«

»Raje eliptično kot epileptično.«

»Človek lahko gleda gor. Lahko vidi.«

»In ti potrebuješ mene, da ti uničim dan, in te zmotim na tvoji poti, da se spomniš teh resnic, da te tuki ustavim, ti rabiš to prebrati v neki knjigi?«

»bo do poroke vse mimo«

»Ta nevesta zdravi svoje rane tako, da piše in govori pesmi«

»kje padejo maske in kje se pokažejo rane«

»To ni moj življenjepis, temelji pa na nekih mojih izkustvih, ki so zelo močna«

»To nas določa in oblikuje pri izražanju in ustvarjanju ter je zanjo neskončen vir tako ustvarjalnega materiala kot samospoznavanja«

»Ko veš, da veš, da veš.«

»Razodetje je uresničeno samo v dejanjih. Dejanja so spomin, zapisan v telo.«

»Molitev prebira nepozabo, zapisano v telesa.«

»Milost je usoda osvobojenih.«

»Le Ti.«

»Besede, ki niso bile izrečene, / izstopijo skozi obraz, skozi kožo, se zasvetijo tik pred razpočenjem / kot mehurčki, polni zraka.«

»Odmikanje od pravil poteka počasi, / tu daleč od zibelke, tu daleč od dediščine. /…/ Lovim val, v njem prilagajoče se drobce - / narisati se po lastni podobi / kot stvaritelj, / kot da je vse še začetek.«

»Na vse načine, / bi se rada približala temu bogu iz jezika /…/ Da bi se nekaj preneslo od tam do sem / z mano, /…/ da se mestoma drugače sveti, / kot se je to zgodilo / mojim starim očetom in materam, / ki so gnetli to maso / s toplino telesa, / ki je vpijalo.«

»Kako naj sprejmem samo sebe v dom svojega telesa.«

»Vsi računajo na moje roke, da jih bodo umirile in vrnile, meni pa se vrača hrana v požiralnik.«

»Je sploh še kdo, ki ga naša senca ne dosega?«

»Ob njej tvoje ime.«

»Vsak otrok v tej poeziji je več kot to; je prihod novega, nepokvarjenega upanja v staro paradigmo – vene ali ne?, se razvnema ali ne?«

»Dvignjeni plapolajoči zastavi na prizemljenih drogovih – temveč migotava topla plamenčka, navzoča ali nenavzoča v subtilnih dejanjih posameznikov.«

»Tako globoko sem kopala, / da sem te skoraj razorala… / A našla ga nisem / …srca«

»mimoidočim pljuvava v obraz / in se poščijeva na pravila, / na pokopališčih brcava sveče / in se poserjeva na smrt (…)«

»nebo je prazno // bogovi so umolknili // zapustili so nas / na zapečatenem planetu«

»mrtvaška godba zaigra v jutranje meglice / pozavna se obešenjaško lesketa, / in boben udriha in udriha, / ihtavo udriha«

»prebudi se, ljubica, jutro je, / in tvoje krmežljave oči se bodo zazrle vame, / izpod vek bo ušel lesk novih sonc / in dah tvojih ustnic bo pognal v tek / od pradavnine strnjeno kri v mojih senceh«